SREČANJE Z VASSULO

Oče René Laurentin

Povsem slučajno so mi ljudje pripovedovali o Vassuli Ryden, pravoslavni mistični osebi, ki živi v Š vici. Poročena je in mati dveh otrok. Povedali so mi, da so v stiku z njo in njenimi sporočili mnogi spremenili svoje življenje. Taki sadovi so se me dotaknili.

O njej sem se pogovarjal s Patrickom de Laubierom, ki živi v Ženevi v Š vici. Obiskal jo je, nato si je vzel teden dni časa, da bi prebral njene zapiske. Kmalu nato, ko se je sam prepričal, je pripeljal Vassulo k meni v Evry. To je bilo 26. avgusta 1989. Dolgo sem jo spraševal. Njeni odgovori so bili premišljeni, jasni in zadovoljivi.

OZKA POT RAZLOčEVANJA

Ne počutim se sposobnega, da bi presojal ta sporočila. Postaviti sem hotel le primerna vprašanja in odgovore pošteno zapisati. Presoditi bodo morali bralci sami.

Sam sem bil pri tej raziskavi začuden, prevzet in osupel nad tolikimi prikazovanji, pogovori in izjemnimi darovi. Š e pred sedmimi leti nisem poznal vidcev, danes jih poznam kar nekaj. Nisem poznal stigmatiziranih, danes jih poznam (Vassula ni med njimi). Zato si postavljam vprašanje: kaj pomeni ta pomnožitev? Razsvetljenje ali izliv milosti?

Cerkveni izvedenci se nagibajo h kritičnemu, to je negativnemu odgovoru, vendar mora razločevanje temeljiti samo na dejstvih. Tu dejstva presenečajo, a v pozitivnem smislu.

Izogniti se moramo dvema pastema, ki ogrožata razločevanje; prvič: zaprtost razuma, ki izločuje Duha, do milosti in drugič: razsvetljenje, ki posnema milost in je le njena karikatura. Izognimo se torej obema, omejeni posvetnosti in pretiranemu pobožnjaštvu, ki je druga skrajnost. To, kar je resnično pomembno (in se večkrat pozablja), je razločevanje. Le-to bi moralo biti vsakdanji kruh vsakega vidca ter vsakogar, ki se čuti poklicanega, da je z njim deležen milosti.

KDO JE VASSULA?

Vassula Ryden, ki je pred menoj, je bila rojena grškim staršem 18. januarja 1942 v Egiptu. Leta 1966 se je poročila s študentom, ki se je leta 1968 zaposlil pri FAO. Od tedaj se je zaradi moževega poklica selila iz dežele v deželo. Š estnajst let je preživela v Afriki (Sierra Leone, Etiopija, Sudan, Mozambik, Lesoto), nato pa nekaj let v Bangladešu v Aziji (od marca 1984). Po Previdnosti jo je nova zaposlitev moža pripeljala v Š vico, v deželo, ki je primernejša za razširjanje sporočila.

Vassula je svetlolasa, severnjaškega videza kot njen mož. Tudi oče, čeprav Grk, je bil svetlolas. Starša sta Grka, vendar že druga generacija, ki je živela v Egiptu. Iz vsega njenega bitja izžareva harmonično ravnotežje, ki izhaja iz globokega miru. Je zadržana, a brez plahosti, njeno skromno držo spremlja velika notranja gotovost.

Sporočila sprejema v angleščini, v jeziku, ki ga najbolj obvlada. Govori tudi grško, francosko, švedsko, arabsko itd. Dalj časa je živela v višjih krogih družbe; bila je modna oblikovalka v glavnem mestu Bangladeša, bila je tudi nadarjena slikarka. Skratka, vsa je bila zaposlena s posvetnimi dejavnostmi in uspehi, kar je zanjo sedaj preteklost. Kljub popolni skromnosti je obdržala svojo privlačnost. Trideset let (od 1955 do 1985) ni prestopila cerkvenega praga, razen ob družabnih dogodkih kot so pogrebi in poroke.

Vendar je v svojem otroštvu imela dvoje sanj, ki so se je močno dotaknile. Pri desetih letih jo je v spanju poklical Kristus. Z neustavljivo močjo jo je klical k Sebi. Pri enajstih letih je v spanju videla svojo duhovno poroko z Jezusom. Devica Marija jo je sprejela z odprtimi rokami in ji pripravila oblačila in poročno okrasje. To jo je tako ganilo, da je o tem pripovedovala svoji materi, vendar se ji življenje zaradi tega ni spremenilo. Danes so te pozabljene sanje znova oživele in se zde kot izpolnjena obljuba. Vassula se spominja tudi navzočnosti Marije Magdalene na tej duhovni poroki. Toda bile so le sanje, ki so sčasoma zbledele. In tako se je oddaljila od verskega življenja, ujeta v tok, ki je odnesel od Cerkve tudi mnoge katolike v pokoncilskem času. Cerkve ni obiskala od svoje mladosti niti desetkrat.

Preprostost njenega videza deluje pozitivno. Njeni ravni svetli lasje obkrožajo obraz. Podobnost najdemo na nekaterih klasičnih upodobitvah Kristusa. Tudi v njenem domu vlada red. To sem opazil tudi v domovih drugih vidcev, ki združujejo molitev z zdravim razumom, ljubezen do Boga z ljubeznijo do družine. Vsi, ki so Vassulo obiskali v njeni hiši, so to potrdili.

PREDSTAVITEV VASSULE

UVOD

Michael O€™Carroll

Vassulin duhovni vodja

Intervju je bil posnet na domu lorda Johna Eldona v Londonu, v Angliji, novembra 1991.

M. O€™Carroll: Vassula, na srečo te ni treba predstavljati. Si glasnica pomembnih sporočil Gospoda Jezusa Kristusa. Prevzet sem bil od tega, kako hitro so se tvoji zapisi razširili. Poleg angleške izdaje so v manj kot dveh letih izšli prevodi v španskem, francoskem, nemškem, grškem, danskem, ruskem, portugalskem in japonskem jeziku, a v bliŽnji prihodnosti so napovedani še novi. Pred kratkim je kanadski katoliški časopis L€™Informateur Catholique objavil devet strani dolgo poročilo o tebi in tvojih sporočilih. Takoj je bil razprodan in prvič v zgodovini tega časopisa so ga tiskali ponovno, dvakrat po 15000 izvodov. Vassula, si presenečena ali pa ti je Gospod napovedal, kaj se bo dogajalo?

Vassula: Da. Nekega dne leta 1987 mi je rekel: €œMoja beseda bo kot cedra, ki širi svoje veje kot roke, ki ozdravljajo vaše grehe, hranijo vašo bedo in vas rešujejo zla.€ Istega leta je ponovno govoril o sporočilih: €œMoja beseda bo kot potoček, ki bo narasel, postal reka in se izlil v ocean miru in ljubezni.€

DVE SRCI

M. O€™Carroll: Središče tvojega sporočila je Presveto Srce Jezusa Kristusa. PoboŽnost je katoliška Cerkev odobrila in podpirala od srednjega veka dalje. V 17. stoletju se je razširila po razodetju sv. Marjete Marije Alacoque. Pokazala je, kaj pomeni Jezus Kristus vsaki duši. Na Žalost je poboŽnost češčenja Jezusovega srca danes nazadovala in ponekod popolnoma izginila. Ali nam lahko poveš kaj tebi pomeni Presveto Jezusovo Srce in njegove besede?

Vassula: Povedala bom z njegovimi besedami: €œLjubi me in še naprej bom izlival nate bogastvo svojega Presvetega Srca, vse darove, ki so bili prihranjeni za vaš čas. Rekel sem, da bo na koncu časov moje Presveto Srce naredilo dela, ki vas bodo očarala, da bi se pokazala bleščeča slava mojega Presvetega Srca. Obljubil sem, da bom popolnoma odkril svoje Presveto Srce, da bi osvojil vaša srca, kajti moje besede so slajše kot med.€ (20. avgusta 91)

M. O€™Carroll: Besede so resnično ganljive in tolaŽilne in mislim, da bodo mnogim v pomoč. Razumel sem tudi, da se globoko zavedaš, kako veliko vlogo ima Marijino BrezmadeŽno Srce v našem Življenju. Vassula, tvoje besede so neobičajne za pravoslavno vernico, vendar v pomoč in razsvetljenje mnogim katoličanom. Ker si iz grško pravoslavne Cerkve, je to za nas vesela novica in dokaz za pomembnost, nujnost in verodostojnost klica, ki nam ga posreduješ v imenu Jezusovega srca.

Ali bi nam hotela povedati nekaj o Marijinem BrezmadeŽnem Srcu, ker se v sporočilih, ki jih sprejemaš razodeva tudi Marija? Ali boš govorila o zedinjenju ali, če uporabim besede sedanjega papeŽa in velikega poznavalca Daljnega vzhoda, kardinala Sina, o €œzvezi src Jezusa in Marije€?

Vassula: Preden vam preberem sporočilo, Želim povedati, da se nikoli nisem učila katekizma. Kot grška pravoslavna zlasti ne katoliškega katekizma. Sama ne bi mogla spoznati, da obstaja Presveto Srce in da katoličani poznate BrezmadeŽno Srce. Jezus mi je govoril o Presvetem Srcu in BrezmadeŽnem srcu in tako sem zapisala. Kasneje sem spoznala, da takšno imenovanje v pravoslavnem izročilu ne obstaja. Sem orodje za zapisovanje Jezusovih besed. Nisem vedela, da obstaja zveza dveh src. Vendar vam Želim prebrati kratko molitev, ki mi jo je Jezus narekoval: €œOtrok moj, z menoj moli k Očetu: Oče, blagoslovljeno naj bo tvoje ime. Tvoj ljubljeni Sin Jezus Kristus je prišel na svet, da bi ga rešil in ne obsodil. Poglej na svete rane svojega Sina, ki so sedaj široko odprte, in se nas usmili. Spomni se cene, ki jo je plačal za nas, njegovih svetih ran, src BrezmadeŽne in svojega ljubljenega Sina, ki sta trpeli zdruŽeni v ljubezni. Oče, spomni se Jezusove obljube in nam pošlji TolaŽnika, Svetega Duha resnice, da bi svet spomnil na resnico, ubogljivost, poniŽnost, pokornost in veliko ljubezen tvojega Sina. Ranjeno Telo tvojega Sina prosi za pravičnost, ki je svet še ne pozna. NajdraŽji Oče, po BrezmadeŽnem Srcu Marije in Presvetem Srcu Jezusovem podari našim srcem mir. Sveto pismo naj se izpolni. Kot je prosil tvoj ljubljeni Sin, naj bomo vsi eno v sveti BoŽji Trojici, naj te častimo in hvalimo okrog enega tabernaklja. Amen.€

M. O€™Carroll: Vassula, povedala si zelo vzpodbudne besede, posebno zame, ker proučeval literaturo o dveh srcih. Izraz je bil uporabljen na srečanju v Fatimi leta 1986, ki ga je organiziral kardinal Sin in ga je podprl sedanji papeŽ.

EDINOST KRISTJANOV

M. O€™Carroll: Spoznala si veliko sveta. Poznaš deŽele tretjega sveta, posebno Afriko in Bangladeš v Aziji. Bila si uspešna slikarka in poznaš sodobno Življenje. To daje še večji pomen klicu k edinosti, ki ti ga je Jezus zaupal. Ali nam lahko kaj poveš o nujnosti njegove prošnje, da se konča razdeljenost, da postanemo zdruŽeni v srcu in eno?

Vassula: Jezus mi je narekoval mnogo sporočil o edinosti. Zelo odločno govori in zdi se mi, da ne more več čakati. Preveč je ranjen. Prebrala bom sporočilo, ki sem ga prejela pred kratkim. €œHči, iz ljubezni do mene vzemi moj kriŽ edinosti in ga nosi po svetu. Pojdi iz deŽele v deŽelo in reci tistim, ki govorijo o edinosti, a niso iskreni in delajo nasprotno, da so se ločili od mojega srca. Vpij, da bi te morda le zaslišali. Bodi moj odmev. Brani resnico in eno Cerkev, ki sem jo jaz sam ustanovil. Pojdi k vsakemu narodu in se predstavi. Reci jim, da Želim mir in eno Cerkev, ki se imenuje po mojem svetem imenu. Reci jim, da bo tisti, ki trdi, da je pravičen, a še naprej ostaja ločen, jedel sadove, ki jih je posejal, in bo umrl. Reci jim, da se mi gnusijo neiskrena srca. Njihove svečanosti in razpravljanje me utrujajo. Reci jim, da se obračam proč od njihove vzvišenosti in neupogljivosti. Njihovo mnenje se zdi veliko in pomembno ljudem, a ne meni. Ne morem čestitati umirajoči Cerkvi, ki je na tem, da razpade. Reci tistim, ki Želijo poslušati, da ne bodo slišali mojega glasu, dokler ne bodo utišali svojih glasov. Če bodo utišali svoje, bodo lahko zaslišali mojega in tako izpolnili mojo voljo. Eden sem, toda Kristusa so si oblikovali vsak po svoje. Glava svojega Telesa sem, vendar se vidijo samo njihove glave in ne moja. Reci jim, naj sklonijo svoje glave in zagledali bodo mojo. Reci jim, naj se poniŽajo, da bi jih lahko dvignil k sebi. Povej jim, da bom utemeljil svoje kraljestvo sredi uboštva tistih, ki imajo čas poslušati mojega Duha, me častiti in izpolnjevati mojo voljo. V njih se veseli moja duša! (7. oktobra 1991)

M. O€™Carroll: Vassula, v katoliški Cerkvi od šestdesetih let obstaja Ekumensko društvo Device Marije. To je izziv za tiste, ki mislijo, da je Vnebovzeta, Odrešenikova Mati in Mati edinosti, kot jo je imenoval sveti Avguštin, ovira za edinost kristjanov. Po izjavi nekega pravoslavnega občestva je edinost s pravoslavno in drugimi krščanskimi Cerkvami na zahodu mogoča. Pravoslavna Cerkev ima resnično zvesto, globoko navdihnjeno in razsvetljujoče izročilo, ki je posvečeno nauku o Materi BoŽji in poboŽnosti nje. Pravoslavni slavijo vse njene stare praznike. Š e vedno molijo Akathistos, najlepšo himno v čast Materi BoŽji, ki jo molijo katoliki vzhodnega obreda. Prav tako molijo najstarejšo molitev k Materi BoŽji Pod tvoje varstvo, ki izvira iz tretjega ali četrtega stoletja. Ohranjena je v grškem jeziku na papirusu v knjiŽnici Johna Rylandsa v Manchestru. Glede na vse to in na to, kar Mati BoŽja pomeni mnogim v krščanski tradiciji, jo častimo kot mogočno priprošnjico za edinost. Kaj ti misliš in kaj si o tem zvedela?

Vassula: Da, Marija nas kliče k edinosti. Preden bom prebrala sporočilo, Želim povedati, da se ne strinjam z običajno razlago edinosti. Grški pravoslavni verniki pravijo: edinost bo prišla, ko bodo naši bratje rimokatoliki postali pravoslavni. Katoliki včasih pričakujejo, da bodo vsi postali rimokatoliki. Tako razmišljajo ljudje. Nebesa pa ne razmišljajo tako. Nebesa pričakujejo edinost v srcu vsakega. Jaz sem grške pravoslavne vere in bom še naprej, a grem tudi k bratom rimokatolikom v njihove cerkve. Jezus me pošilja vsepovsod, ne samo h grškim pravoslavnim. Mi moramo postati edini v srcu in s srcem.

Kar se tiče nove Cerkve, o kateri govori Jezus, se ta gradi iz Cerkve, ki je sedaj v ruševinah. Jezus ne misli zgraditi neke popolnoma nove cerkve, npr. kot neke sekte, če hočete. Pravi: €œPodobna bo moji prvotni Cerkvi, eni in zdruŽeni, zgrajeni na temelju ljubezni in poniŽnosti.€ V njej bomo drug drugega sprejemali in skupaj molili k Jezusu.

Prebrala bom, kar mi je povedala Marija: €œZaradi nezvestobe v srcih nastajajo ovire za edinost med brati. Neiskrenost srca povzroča, da se kelih BoŽje jeze preliva. Telo mojega Sina so raztrgali, razdelili, pohabili in ohromili. Opominjam vas, da morate vsi v enem Duhu v njem najti pot do Očeta. Š e vedno ste razdeljeni v imenu mojega Sina. Govorite o edinosti in miru, a postavljate zanke tistim, ki delajo za edinost. Boga ne morete varati niti ga prepričati z vašimi razlogi.

BoŽje kraljestvo niso prazne besede. BoŽje kraljestvo je ljubezen, mir, edinost, vera v srcu in Cerkev zdruŽena v vaših srcih. Ključ za edinost sta ljubezen in poniŽnost. Jezus vas ni nikoli spodbujal, da se razdelite. Razdelitev ni bila njegova Želja. Svoje otroke spodbujam, da se zdruŽijo v srcu in duhu in da zgradijo prvotno Cerkev mojega Sina v srcu. Pravim vam prvotno Cerkev, ker je ta temeljila na ljubezni, preprostosti, poniŽnosti in veri. Ne mislim, da zgradite novo stavbo, pravim vam, da zgradite novo stavbo v svojem srcu. V svojem srcu porušite opeke razdeljenosti, nestrpnosti, nezvestobe, neodpuščanja, pomanjkanja ljubezni in obnovite Sinovo Cerkev tako, da se spravite. Potrebno vam je veliko uboštva duha in obilje velikodušnosti. Dokler ne boste razumeli, da se morate upogniti, se ne boste mogli zdruŽiti.€

M. O€™Carroll: Vassula, to je čudovito. Tebe in bralce spominjam, da je tebi v skladu s kanonskim pravom, ki ga je razglasil papeŽ Janez Pavel II., dovoljeno prejemati zakramente v katoliški Cerkvi od katoliškega duhovnika. Verjamem v plemenitost in vdanost tvojih katoliških prijateljev, ki v tebi vidijo resnično pričo Jezusove ljubezni, njegove ljubeče odrešujoče moči med nami. V mislih imam ljudi, kot so don Gobbi, vodja Marijanskega gibanja duhovnikov, R. Faricy, John Eldon in velikan katoliškega nauka René Laurentin. René Laurentin raziskuje karizme, ki jih je 2. vatikanski koncil proglasil za verodostojne. Bil je med prvimi katoliki, ki je sprejel tvoja sporočila in te podprl s svojim znanjem, iskrenostjo in pogumom. Čudovito je, da imamo v tebi, tvojem Življenju in prijateljstvu začetek krščanske edinosti, za katero tako pogumno in vztrajno delaš.

SPREOBRNJENJE RUSIJE

M. O€™Carroll: S tabo bi rad govoril o Rusiji. Njen upor in upor v deŽelah, ki so ji bile priključene po drugi svetovni vojni, je nekaj zelo bolečega. Sprašujem te, kaj se bo zgodilo z Rusijo. Ali se bo vrnila h krščanstvu? Ali bodo molitve zvestih, predanih duš in Žrtve, ki so bile junaško darovane za Rusijo, obrodile sadove? Gotovo jih bodo, toda kdaj? Ali bodo sadovi v bliŽnji prihodnosti? Ali bodo posvetitve Rusije Marijinemu BrezmadeŽnemu srcu, ki so jih opravljali papeŽi od Pija XII. do Janeza Pavla II. prinesle sadove? Kdaj se bodo uresničile Marijine besede iz Medjugorja: €œV Rusiji bo moj Sin poveličan kot nikjer drugje€? Jezus ti je pogosto govoril o Rusiji. Vassula, ali bi nam hotela posredovati nekaj sporočil o njej?

Vassula: Da. Od leta 1988 sem prejela sedem prerokb o Rusiji, o njenem stanju, o tem, kako je zapustila Jezusa, in o njenem vstajenju. Jezus mi je obljubil, da bo Rusija ena od deŽel, ki ga bo najbolj poveličala. Ko mi je govoril, se je Že veselil slave, ki mu jo bo Rusija dala.

V prvem sporočilu januarja 1988 mi je pokazal Rusijo kot mrtvo Ženo, ki leŽi na tleh, in rekel: €œVassula! Vassula! Ena mojih ljubljenih hčera je mrtva! Tvoja sestra! Moja ljubljena hči Rusija. Pridi! Pokazal ti jo bom. Poglej!€ (4. januarja 1988)

Začela sem jokati, ker je bil prizor zelo Žalosten. Zdelo se mi je, kot da gledam nekoga, ki je mrtev. Jezus mi je rekel: €œVassula, ne jokaj. Jaz jo bom obudil zaradi svoje slave. OŽivil jo bom, kot sem oŽivil Lazarja.€ (4. januarja 1988)

Povedal mi je, da ji je blizu, da ogreva njeno mrzlo srce in da se bo kmalu spremenila. To je bilo tri leta pred padcem komunizma.

30. avgusta 1991 je Jezus rekel: €œTvoj Sveti obuja Rusijo, da bo postala plemenit narod. Rusija bo postala popolna v rokah svojega zaročenca. Jaz, Gospod, jo bom naredil popolno. Otrok moj, ali ti nisem rekel, da drŽim svojo roko na njenem mrzlem srcu in ga ogrevam.€

€œKo bo moja nevesta odprla oči in zagledala ob sebi mene, svojega zaročenca, bo spregledala in spoznala, kaj so ji naredile moje roke in od tedaj bo Rusija, moja nevesta, poveličevala moje sveto ime. Vsi nečisti duhovi bodo zbeŽali. Te stvari sem vam napovedal, da bi verjeli, da vas vodim jaz, Vsemogočni. Svojih načrtov ne bom skrival. Če jih bodo ljudje poskušali skriti, jih bom s svojo roko odkril. Sveti vas je svaril. Vendar nisem nikomur grozil. Žarek luči iz nebes bo posvetil na moje Telo, spremenil obličje zemlje in prinesel mir med brate. To bo nagrada za molitve mučencev, Žrtve, pokoro, stanovitnost in vero. Ne bojte se ure velike stiske, če ste bili stanovitni in ste ohranili vero, ker ta čas mora priti, da bi se spremenilo obličje zemlje. Izpolnilo se bo vse, kar je bilo rečeno v Fatimi. (11. marca 1988)

€œ€¦ne dolgo tega mnogi narodi ne bi mogli verjeti, da bo sovraŽnik Rdeči zmaj tako nepričakovano izgubil v Rusiji svojo moč. Vassula, tvoja sestra Rusija se mi je uprla zaradi grehov in zločinov sveta. Nasilje prihaja od spodaj.€

Vprašala sem: €œKako so se počutili njeni otroci, mučenci, ki pripadajo tebi? Saj vemo, da so v Rusiji tudi zelo verni ljudje.€

Odgovoril je: €œKako naj opišem trpljenje njenih otrok? S kom bi jih lahko primerjal, hči? Nebesa so Žalovala za ruskimi otroki. Njeni sinovi so umirali, toda okrog njih ni bilo nikogar, ki bi Žaloval za njimi. Ali je bil med njimi kdo dovolj močan, da bi ubil zmaja? Nihče, ker so bili sama kost in koŽa. Njeni otroci, ki so prosjačili kruha, teptani od sovraŽnika, so omagali pod bremenom. Če so našli zatočišče v mojem objemu, so bili strogo kaznovani. Ni jim bilo dovoljeno kazati gorečnosti do mene. Njihovi preganjalci so bili hitrejši od kač in so pazili na vsak njihov korak. Če so sumili, da skrivajo Knjigo Življenja, so moje otroke zasledovali, lovili in mučili. Hči, neprestano sem jokal, ko sem gledal, kako so narod z mečem prisiljevali k molku. Duhovniki in preroki so postali ujetniki in bili prisiljeni Živeti v temi. Mnogo so jih pobili pred mojimi očmi. Narod, ki me je nekoč častil in hvalil, sijoč kakor safir, mesto radosti, je bil spremenjen v puščavo zaradi grehov in zločinov sveta. Povem ti, hči, da tvoja sestra Rusija še ni pokazala, kaj bo naredila v mojem imenu.

Dan praznovanja bo prišel, toda kako si Želim, da bi bil Že tu! Moli za ta sveti dan.€ (3. septembra 1991)

S tem mi je dal razumeti, da je, poleg padca komunizma v Rusiji pred nami še nekaj veliko večjega, boljšega in lepšega. Jezus pravi, da praznik mora priti. Ko je govoril o prihodnosti, je bil srečen. V Rusiji se bo zares zgodilo nekaj zelo lepega.

M. O€™Carroll: Vassula, res vesela novica za ruske vernike. Mislim na velike ruske učitelje iz ustanove sv. Sergeja v Parizu, ljudi, kot sta Sergej Bulgakov in njegov veliki učenec Paul Evdokimov. Mislim tudi na velikega pregnanega kristjana SolŽenicina, ki je priča znotraj in zunaj Rusije, in na mlado Tatjano Goričevo, Kristusovo pričo. Njeno Življenje odraŽa čudovito spremembo, ki se je začela, a še ni končana. Tatjana je univerzitetna profesorica, ki se je spreobrnila. PridruŽila se je feminističnemu krščanskemu gibanju v Rusiji, ki se je imenovalo Marija, pretrpela preganjanje, mučenje, izgubila poklic, socialni status in bila prisiljena, da izbere zapor ali izgnanstvo. Na našo srečo je izbrala izgnanstvo in opisala svoje izkušnje. Odkar je prišlo do velike spremembe, o kateri si govorila, se je Tatjana vrnila v svojo deŽelo in doŽivela velik razcvet vere.

Hrepenenje po Bogu je v Rusiji zelo močno. Sveto mašo na prostem za pobitimi v drŽavnem udaru je prenašala televizija. Voditelja Rusije, neposrednega naslednika Stalina, smo videli iti dvakrat v Rim obiskat papeŽa in ga povabit v Rusijo. Obljubil je pravico do verske svobode, kar se Že dogaja in izrazil Željo po svobodnih in dobrih odnosih s Cerkvijo.

Vassula, to je samo del edinosti, po kateri hrepeni in za katero moli pred Očetom naš Gospod, tako kot je molil na zemlji. O tem je govoril v zadnjih sporočilih. Okrog nas je toliko negativnega, kar nam jemlje pogum in izničuje naše napore za edinost. Zelo ohrabrujoče je zvedeti, da nas Gospod ni zapustil, da nam Želi pomagati in dati svoj blagoslov zdruŽeni Cerkvi Jezusa Kristusa. Ali bi hotela prebrati nekaj sporočil?

Vassula: Da. Rekla sem Gospodu: €œGospod, srečna sem, ker vem, da se bomo zdruŽili, čeprav še nihče ne ve kako. Problemi so veliki in razkol še večji. Kot si rekel, je bila pastirska palica zlomljena ne samo na dva dela, temveč v trske. Tvoje Telo je pohabljeno, ranjeno in ohromljeno. Prosiš nas, naj se upognemo. Toda kako? Kaj moramo narediti? Kateri korak naj bo prvi? Jaz sem pravoslavna vernica grške Cerkve in vse delim z brati rimokatoličani. Ne ločujem se od njih in tudi oni ravnajo enako. Vem, da mnogi od njih hodijo v grške ali ruske pravoslavne cerkve.€ Nisem še dokončala stavka, ko mi je Gospod rekel: €œPrišel bo dan, ko bodo skupaj lomili kruh okoli enega oltarja in nihče ne bo preprečeval mojim otrokom, da bi prišli k meni. Trdnjavo, ki so jo zgradili, da bi vas ločili, sem Že obsodil. Vsi ste bratje v meni. Moraš jih učiti, da bi verjeli, in jih spodbujati, da bi tako delali. Tistim pa, ki ostajajo ločeni v mojem svetem imenu, pravim, kar sem rekel cerkvi v Sardah: €œSvet vas ima za Žive, a v očeh vašega Stvarnika niste Živi. OŽivite to malo, kar vam je ostalo in je na tem, da umre. Kjer je truplo, se zbirajo krokarji.€

ZdruŽite se! Zberite se! Skupaj kličite moje ime! Skupaj posvečujte moje telo in kri! Ne nasprotujte poti! PoniŽajte in upognite se, da bi se mogli zdruŽiti in me poveličati. Govorite o Duhu, a ne delujete v Duhu. Govorite o poti, a jo zapirate! Kako malo me poznate€¦ Kličete moje ime, a morite moje otroke med svetiščem in oltarjem. Resnično vam povem, vse to se vam bo vrnilo na dan sodbe. Ali mi morete pogledati v obraz in mi iskreno reči: €œSpravil sem se s svojimi brati.€ Ali mi morete iskreno reči: €œNisem se ločeval od svojih bratov pod tvojim svetim imenom, imel sem jih za enake sebi.€ Ko boste stali pred menoj, vam bom moral reči v obraz: €œIzgini, s svojimi brati nisi ravnal kot s sebi enakimi, vsak dan si trpinčil moje Telo. Kje je tvoja zmaga? Ko sem gradil, si uničeval, ko sem zbiral, si raztresal, ko sem zdruŽeval, si ločeval!€ In vendar, če pridete danes k meni takšni, kot ste, vas bom ozdravil in prenovil in poveličali me boste. Gorje tistim z otroki in dojenčki, ko pride moj dan.€

Jezus mi je naročil, naj zapišem razlago zadnjih besed.

€œGorje tistim, ki jih bom našel v grehu in učencem, ki so jih vzgojili po svoji podobi. Toda rečeno je, da bodo iz vaših vrst prišli moŽje, ki bodo izkrivili resnico. Vpijem in poskušam prebiti vašo gluhoto, da bi vas rešil. PribliŽal sem se vam zaradi svoje velike ljubezni do vas. Resnično vam povem, da bom zdruŽil ločene dele svojega Telesa v eno skupnost.€ (14. oktobra 1991)

Potem je govoril o tistih, ki se iskreno trudijo doseči edinost in ga ljubijo. Rekel je: €œPrijatelji moji, ki me ljubite, ne jočite. Prenašajte, kar prenašam jaz, tolaŽite me in verujte vame. V mojem imenu boste naredili velika dela. Bodite strpni kot jaz. Bil sem lačen, Žejen in v pomanjkanju in ste mi pomagali. Nadaljujte s svojimi dobrimi deli in nagradil vas bom. Resnično vam povem, da niste sami. Jaz sem z vami. Bodite zdruŽeni v meni in Živite v miru. Vi ste moje potomstvo in dediči mojega kraljestva. Reci jim, da je Gospodovo srce ljubezen in da srce zakona temelji na ljubezni. Reci mojemu ljudstvu, da v svoji hiši ne Želim uradnikov. Ti v mojem dnevu ne bodo opravičeni, kajti industrializirali so mojo hišo. Poslal sem vam svojega Duha, da Živi v vaših srcih, zato vam bo Duh, ki Živi v vas, pokazal, da bo moja Cerkev zgrajena v vaših srcih in da boste v svojem srcu prepoznali drug drugega za brata.€ (14. oktobra 1991)

Želim opisati videnje, ki mi ga je dal Jezus o sebi. Ko mi je govoril, je bil videti kot Žrtev, utrujen, proseč in kot bi bil odvisen od nas. Kot jetnik, ki gre k lini na vratih in sprašuje straŽarja, koliko časa bo še zaprt. Rekel je: Brat, ali bom zopet trpel bolečino, katero trpim leto za letom? Ali se bom tokrat lahko odpočil? Ali bom zopet pil kelih vašega razkola? Ali boš zdruŽil praznovanje velike noči zaradi mene, da bi se moje Telo lahko odpočilo? Brat moj, s skupnim praznovanjem velike noči mi boš olajšal bolečino, razveselil se boš v meni in jaz v tebi. Mnogim se bo povrnil vid.

Ko boste spregledali, boste vzklikali: €œMoj Stvarnik, ki je moj zaročenec, nam je odkril stvari, ki jih ne more narediti človeška roka.€ Resnično vam povem: zberite se, zdruŽite se in poslušajte vašega pastirja. Vodil vas bom po poti, po kateri morate iti. Pošljite moje sporočilo na vse konce sveta. (14. oktobra 1991)

SVETI DUH

M. O€™Carroll: Vassula, so še druge pomembne teme, o katerih bi lahko govorila. Po navdihu sedanjega papeŽa odkrivamo Svetega Duha ne samo teoretično, kot dejanje vere, kot del naše veroizpovedi, ampak kot Živo delujočo silo v Življenju Jezusa Kristusa samega kot človeka. Tako je bilo od trenutka njegovega krsta, do vstajenja in binkošti. Sveti Duh mora delovati v Življenju vsakega vernika. Na drugem vatikanskem koncilu so ponovno odkrili Svetega Duha. MnoŽice je gibanje zajelo s pomočjo karizmatične prenove. V Franciji to podpira predstavnik karizmatičnega gibanja oče Efraim iz skupnosti €œLev iz rodu Judovega€.

V Franciji je leta 1921 izšla knjiga velikega duhovnega pisca don Columba Marmiona: Pozabljeni Paraklit€. Avtor v njej navaja odlomek iz Apostolskih del, ko so novokrščeni sv. Pavlu povedali, da še niso slišali, da obstaja Sveti Duh. Stanje nekaterih kristjanov danes mogoče ni dosti drugačno.

Na 2. vatikanskem koncilu so bili prisotni kot opazovalci tudi nekateri pravoslavni teologi. Pozvani so bili, naj povedo svoje mnenje. Odkrito so povedali, da so razočarani zaradi pomanjkanja bistvenega, obširnega in pomembnega nauka o Svetem Duhu v koncilskih dokumentih. Grški teolog Nicos Nisciotis je v odmevnem članku, ki je imel močan vpliv na zadnji del zasedanja koncila, rekel: €œČe v koncilskih dokumentih ne bo pisalo več o Svetem Duhu, dokumenti ne bodo veliko vplivali na pravoslavni svet.€ Zato so se na zadnjem zasedanju koncila potrudili, da so oblikovali nauk o Svetem Duhu. To usmeritev je nadaljeval Pavel VI, sedanji papeŽ pa jo je razširil v svojih katehezah, svoji veliki encikliki o Svetem Duhu Dominum et Vivificantem (Gospod, ki oŽivlja), v čudovitih nagovorih ob 1600-letnici zbora v Konstantinopulu, ki je razglasil boŽanstvo Svetega Duha. OkroŽnica Odrešenikovo poslanstvo Svetega Duha prikazuje kot glavnega nosilca poslanstva Jezusa Kristusa.

Vassula, v luči tega teološkega in zgodovinskega ozadja, ki je včasih precej Žalostno, bi te prosil, da nam poveš, kaj ti je Jezus povedal o Svetem Duhu. Vem, da ti je pogosto govoril o njem.

Vassula: Da, Jezus pogosto govori o Svetem Duhu. Najprej vam bom za uvod povedala, kaj pravi Jezus: €œSatanov dim je prodrl v moje svetišče. Toda ali lahko dim traja za vedno? Z dihom svojega Svetega Duha ga bom odpihnil. Nobena oblast in moč od spodaj tega ne bo mogla preprečiti. Prihajam, da prinesem ogenj na zemljo in očistim narod za narodom.€ (14. oktobra 1991) Jezusu sem rekla: €œGospod, z močjo svojega Svetega Duha pridi k nam. NeŽni Oče, kot si ti poveličal svojega Sina in je tvoj Sin poveličal tebe, je prišel čas, da tvoj Sveti Duh resnice poveliča tvojega Sina, da dokaŽe svetu, da je tvoja beseda Živa, delujoča in ne mrtva črka na papirju. Naj tvoj Sveti Duh: €œZopet pribliŽa srca očetov sinovom in srca sinov očetom.€

Odgovoril mi je: €œVassula, mir s teboj. Sveto pismo ne laŽe. Rečeno je bilo, da bodo v poslednjih dneh ljudje ohranili zunanji izgled vere, toda zavrnili bodo njeno notranjo moč. Ljubljena moja, ali bom ob svoji vrnitvi našel še kaj vere?

Notranja moč moje Cerkve je Sveti Duh v njej, Živ in delujoč, kot srce v telesu. Moj Sveti Duh je srce mojega Telesa, ki je Cerkev. Notranja moč moje Cerkve je moj Sveti Duh, ki svobodno deli darove in milosti v korist vse Cerkve.

Notranja moč moje Cerkve je moj Sveti Duh, ki spominja na mojo besedo, ki ne razodeva novih stvari, ampak daje ista navodila, kot jih je dal Duh.

Notranja moč moje Cerkve je moj Sveti Duh, ki vas preoblikuje, dviga in spreminja v kopijo mene.

Notranja moč moje Cerkve je moj Sveti Duh, ogenj, ki vas oŽivlja, očiščuje in dela iz vašega duha ognjeni steber, ogenj ljubezni, Živo baklo luči, da brez strahu razglašate mojo besedo, postajate priče Najvišjega in učite druge, da iščejo samo nebeške stvari.

Notranja moč moje Cerkve je moj Sveti Duh, Življenje in dih, ki vas ohranja pri Življenju, vnema v vas hrepenenje po meni, da me imenujete Abba. Otrok moj, če zavrneš in zadušiš darove mojega Svetega Duha, kaj mi lahko ponudiš? Ne bodite kot truplo, ki ohranja izgled vere, toda prezira njeno notranjo moč z razmišljanjem, ki omejuje mojo boŽanskost. Ne ustavljajte tistih, ki prihajajo k meni kakor otroci, ki so predani Svetemu Duhu, ker jih jaz kličem, da se poročijo z mojim Svetim Duhom. Skrivnost svetosti je predanost meni, vašemu Bogu, ker ne morete ničesar storiti sami, če v vas ne Živi moj Duh, ki vas vodi in uči nebeških stvari. Resnično vam povem, kdor se me boji, bo mojo grajo sprejel. Zato ne spite, ker je sedaj čas, ko morate biti budni in čuječi bolj kot kdaj koli prej. Sedaj je čas, ko morate odpreti svoja ušesa in poslušati mojega Duha. Ne bodi kot modrijani, ki so zavrnili dih mojega Svetega Duha in notranjo moč, ki oŽivlja mojo Cerkev. Želite biti razumni? Potem odprite svoje oči. Prijatelj moj, odpri svoje srce in ušesa in ne svoje pameti. Razumen človek nikoli ne prezira svaril Duha, samo ošabni ne poznajo strahu. Strah Gospodov je začetek modrosti. Hočete biti razumni? Iščite Resnico, ki se obupano sklanja k vašemu uboštvu, da bi vas rešila! Poglejte, kdo vas dviguje iz vaših grobov, da bi v vas vdihnil Življenje! O, pridite! Ne razumite me narobe. Jaz se vam ne vsiljujem in vam ne jemljem svobode! Žal mi je za vašo generacijo. Ne recite, da sem vse Že povedal. Zakaj me hočete omejiti, kakor omejujete sebe?€

Jaz sem tisti, ki spominja na svojo besedo, sem notranja moč svoje Cerkve in za vas lahko delam nove čudeŽe in znamenja. Ljudje, lahko vas obudim in na vas izlijem zaklade svojega Presvetega Srca, ki vas ozdravljajo, kadar hočem in komur hočem. Sedaj gradim in obnavljam svojo Cerkev, ki je v ruševinah. Naj se ne zgodi, da bi vam na dan sodbe on soočenju z menoj moral reči: bili ste moji preganjalci, ki so rušili, ko sem jaz gradil. Usmiljenje in sočutje, seda, v času stiske, trkata na vaša vrata.

Se imate za svete? DokaŽite svojo svetost tako, da me častite, da mi pokaŽete duše, ki jih spreobračate in vodite k meni. Moje kraljestvo ne obstaja iz besed in zunanjega izgleda vere, temveč je v notranji moči, ki vam jo lahko samo jaz dam po svojem Svetem Duhu, če prosite zanjo. Začutite mojo navzočnost in ljubezen do vsakega izmed vas. Jaz, Jezus Kristus, sem navzoč in vas blagoslavljam iz globine svojega Presvetega Srca. Na vašem čelu puščam dih svoje ljubezni. Bodite eno. Cerkev naj oŽivi.€ (15. aprila 1991)

ROŽNI VENEC

M. O€™Carroll: Na koncu naj spregovoriva še o molitvi, ki je zelo pomembna v zgodovini katoliške Cerkve in je poznana tudi v pravoslavni Cerkvi. Vzpodbudno je, da na molitvenih srečanjih moliš roŽni venec. Zdi se, da je roŽni venec vez edinosti in ljubezni med nami.

RoŽni venec ima čudovito zgodovino od srednjega veka dalje. Molili so ga največji umi in znanstveniki kot francoski genij B. Pascal. Nekoč so ga vprašali, če moli roŽni venec. Odgovoril je: €œDa, seveda ga molim. Pa tudi moja gospodinja ga moli.€ Ali veliki maršal Foch, general zdruŽene vojske v prvi svetovni vojni. Nekoč ga je z roŽnim vencem videl njegov neverni prijatelj in se nočeval iz njega. Foch je rekel: €œNe posmehuj se. Cenim ga kot svoje oči.€ Kardinal Newman je molil roŽni venec vse Življenje in tudi zadnje tedne pred smrtjo. Vemo, da je BoŽja Mati v tem stoletju v pribliŽno tristotih prikazovanjih, ki jih je naklonila svojim katoliškim in pravoslavnim otrokom, pogosto priporočala molitev roŽnega venca. Zaradi njegove svetopisemske vsebine zadovoljuje vsakršne duhovne in kulturne potrebe. Ali bi nam hotela povedati, kaj zate pomeni roŽni venec glede na sporočila, ki jih prejemaš od Jezusa?

Vassula: Jezus je nekoč prišel k meni in me vprašal: €œVassula, ali bi se zaradi ljubezni do mene naučila moliti roŽni venec?€ (28. decembra 1987) Tedaj ga še nisem poznala. RoŽni venec je zame čudovita molitev, ob kateri lahko premišljujem Jezusovo Življenje. Podobne molitve obstajajo tudi v pravoslavni Cerkvi. Nimamo roŽnega venca, kot ga imate vi, toda pri naših nunah sem se naučila podobnih molitev, kjer se pozdravlja Marija. Bila sem presenečena, ko sem jih slišala. RoŽni venec ni samo katoliška ali pravoslavna molitev. Preden povem nekaj več o katoliškem roŽnem vencu, bom omenila, da imamo pravoslavni roŽni venec, kjer se moli: Jezus Kristus, BoŽji Sin, usmili se mene, grešnika.€

M. O€™Carroll:To je Jezusova molitev.

Vassula: Da. Jezus je v sporočilih prosil, da molimo Jezusovo molitev, da bi pokazal, da ne ločuje pravoslavnih molitev od katoliških. Vse molitve so čudovite. Jezus je rekel: €œČastite mojo svetost. Bodite stanovitni v molitvi, ker bo roŽni venec zvezal satana. Mali otroci, bodite stanovitni v vaši veri.€ (2. avgusta 1991) Satan bo zvezan z roŽnim vencem, ki je videti šibka, krhka veriŽica, vendar je tako močna, da ga lahko zveŽe.

M. O€™Carroll: Spominjam te, da je Mati BoŽja rekla v Medjugorju in drugod, da je roŽni venec močno oroŽje proti hudemu duhu.

Vassula: Danes mnogo mladih Grkov z atenske univerze moli katoliški roŽni venec. Z veseljem ga molijo skupaj.

M. O€™Carroll: Vassula, hvala za pogovor o izkušnjah, ki jih deliš z nami. Želel bi navesti grafologa, strokovnjaka za proučevanje rokopisov, ki dela na prizivnem sodišču v Parizu, gospoda J.R. Munierja. Ko mu je oče René Laurentin dal rokopis, a mu ni odkril tvoje identitete, je rekel: €œV rokopisu vidim izjemno moč, uravnoteŽeno navdušenje, radost, ki je izvor blaŽenosti. Napolnjena je z močjo, ki jo presega, z nevidnimi močmi, na katere se odziva z enostavnostjo.€ V tem stilu je nadaljeval, čeprav ni poznal tvoje identitete. Rekel je: €œIma vero mistika.€

Bralcem bi pojasnil besedo mistik. To je znanstveni pojem, ki ga uporabljamo v teoloških raziskavah.

Mogoče bi navedel tudi sestro Lucy Rooney in očeta Roberta Faricya, ki poučujeta na jezuitski univerzi Gregoriana v Rimu. €œVerjameva, da je Vassulina izkušnja verodostojna. To je najino osebno mnenje. S tem ne dajeva in ne moreva dati uradnega priznanja in potrditve verodostojnosti razodetja. Sprejemava sodbo cerkvenih avtoritet. Preberite knjigo in spoznajte Vassulino izkušnjo Boga.€

Način posredovanja razodetja je zelo poseben. Nihče, ki ni od Boga, ne bi mogel govoriti tako jasno, s tako močjo in takim razsvetljenjem o temeljnih resnicah naše vere, ki ustrezajo sedanjemu času in nas tolaŽijo.

Vassula, ali bi hotela zaključiti pogovor z molitvijo, ki ti jo je povedal Jezus.

Vassula:

Oče, pridi nam pomagat.

Naše korake vodi k popolnosti.

Vrni nam boŽanskost

in naredi iz nas popolno

bivališče svoje svetosti.

Amen. (23. julija 1991)